Charles Burns je končal študij na Fakulteti za umetnost (Exter&Wolverhampton Art Colleges). Po študiju je spoznal, da nikoli ne bo mogel delovati v konvencionalnem delovnem okolju. Od leta 1980 se je preživljal kot ulični umetnik, risal je portrete in silhuete v londonskem Covent Garden. Postal je znan po svoji izjemni umetniški artikuliranosti in hitrosti izdelave. S pomočjo škarij in papirja se je lotil marsikaterih dekorativnih elementov za poroke, razstave in spominčke za turiste. Je eden izmed posameznikov, ki je svoje interese za kulturo in umetnost zmogel preoblikovati v obliko preživljanja. Od leta 2000 riše akte. Je eden iz jedra umetnikov z avtizmom in ambasador avtizma. Diagnosticiran je bil pozno, ko je bil star 40 let. Njegovi izdelki so izredno priljubljeni, zaradi česar se je udeležil tudi slovesnosti za 80' rojstni dan kraljice Elizabete II. Charles živi s svojo ženo Kazumi Honda in dvema otrokoma v Readingu, kjer ima tudi svoj atelje. Charles je tudi inštruktor Shintaida. Pravi, da je s to gibalno meditacijo lahko premagal veliko težav, povezanih z avtizmom, preko nje se je med drugim naučil učinkovite komunikacije.
Shintaido izhaja iz Japonske. Nekateri mu rečejo "gibajoča meditacija", ki je sestavljena iz različnih v vzorec prepletenih gibalnih sekvenc ("kata"), lahko pa se izvaja tudi v paru ("kumite"), kar spodbuja neposredno telesno komunikacijo. Charles Burns se ukvarja s Shintaidom že več kot 25 let, skoraj 15 let je tudi inštruktor. Gibalna meditacija Shintaido je Charlesu pomagala pri premagovanju težav, ki mu jih povzroča motnja avtizma. Preko nje se je naučil učinkovite komunikacije. Shintaido omogoča velik razvojni napredek tistim, ki se z njim resno ukvarjajo. Delavnica je namenjena predvsem otrokom in odraslim z avtizmom in njihovim družinam, lahko pa se je udeležijo tudi drugi.
S Charlesom Burnsom in njegovo soprogo Kazumi Honda je bil organiziran enourni pogovor o njunem življenju, Charlesovem umetniškem ustvarjanju, njunem vsakdanu, družini, težavah in izzivih, s katerimi se srečujeta zaradi Charlesovega Aspergerjevega sindroma in številnih zanimivih dogodkih (npr. ko je Charles, ki je znan tudi po izrezovanju silhuet, izrezal silhueto kraljice Elizabete II.).
Charles Burns je na razstavi predstavil 16 svojih del. Vsa dela so akti, ki jih je začel risati v študijskih letih in so še danes njegova strast. Na delavnici je prikazal tudi izrezovanje silhuet.
Center za avtizem in Zavod Suigeneris
Center za avtizem in Zavod Suigeneris, ki se ukvarja s produkcijo igranih in dokumentarnih filmov, sta na Festivalu občinstvu premierno prikazala kratek dokumentarni film "Kot ena nežna pesem". V središče filma je postavljeno umetniško usposabljanje posameznikov z avtizmom, s pomočjo katerega lahko razvijajo svoje talente, zmanjšujejo svoje primanjkljaje in se lažje vključujejo v družbo. Film prav tako izpostavlja temo prijateljstva kot enega najpomembnejših medosebnih odnosov, ki lahko posameznikom z avtizmom pomaga na poti k socialni vključenosti.
Pogovor o filmu Kot ena nežna pesem z dr. Manco Košir
Po premierni projekciji filma bo sledil pogovor o filmu, ki ga bo vodila dr. Manca Košir. Pravi, da se bo vodenju pogovora prepustila na podlagi doživljanja, ki se bo zgodilo v njenem srcu po ogledu filma. Njeni sogovorci bodo:
- Martin Marzidovšek, producent in režiser filma, Zavod Suigeneris
- dr. Darja Zaviršek, predstojnica Katedre za proučevanje socialne pravičnosti in vključevanja, Fakulteta za socialno delo , ULJ
- Vesna Melanšek, predsednica Centra društva za avtizem
Alexandra in Andrew Wright
Alexandra, krajše Alex, je stara 12 let. Pri štirih letih je dobila diagnozo avtizem. Spregovorila je šele pri petih letih, do danes, sedem let kasneje, pa je napisala že preko 500 knjig v angleščini in madžarščini. Vsako stran od teh knjig je tudi ilustrirala. Skozi zgodbe se igra in druži s prijatelji, s katerimi doživi marsikatero dogodivščino. Vsega tega v vsakdanjem življenju nima oziroma ne zmore imeti.
AndrewWright je njen oče, po poklicu pisatelj, ilustrator, pripovedovalec zgodb. Tu sta se z Alexandro našla. Andrew razvija pri njej tisto, za kar je nadarjena, on pa ji lahko pri tem najboljše pomaga. Andrew izvaja tudi usposabljanja za učitelje, za katere je napisal že veliko priročnikov. Je avtor del "Storytelling with Children", "Arts and Crafts with Children", "Creating stories with Children", "Five Minute Activities", "1000+ Pictures for Teachers to Copy". V preteklem desetletju je sodeloval z učitelji iz 30ih držav in s 50.000 študenti.
Družina Wright živi v mestu Godollo na Madžarskem, kjer Andrew z ženo Julio, učiteljico angleščine, vodi Mednarodni jezikovni inštitut. Julia neprestano odkriva nove pristope za Alexandrin socialni, komunikacijski in intelektualni razvoj. Alexandra ima tudi sestro Timeo, ki je stara 14 let, igra kitaro in je odločena, da bo skrbela za Alex.
Alexandra je na Festivalu predstavila 20 izmed svojih petstotih knjig, med njimi svojo prvo izdano knjigo "Toffee na vrtu" (Toffee is in the garden), ki jo je sama napisala in ilustrirala. Knjiga je pospremljena z očetovim komentarjem o Alexandrinem pisanju, življenju družine Wright z deklico z avtizmom in spodbujanju pisanja zgodb pri otrocih. Knjigo je izdal Center za avtizem ob finančni podpori podjetja Vivapen d.o.o.
V prvem delu delavnice je družina Wright predstavila življenje družine z deklico z avtizmom. Alexandra je govorila o pisanju in ilustriranju svojih knjig in vsem, kar se ji je v tistem trenutku utrnilo. Njena sestra Timea je predstavila svojo izkušnjo življenja s sestro, ki ima avtizem. Mama Julia je spregovorila o svojih izkušnjah, čustvih in prizadevanjih, ki se jim je pridružil tudi oče Andrew. V drugem delu delavnice je Andrew predstavil načine in metode, kako pri otrocih z avtizmom in ostalih otrocih spodbujati pisanje zgodb. Pri tem mu je pomagala Alexandra.
Dr. John Lawson
Dr. John Lawson je višji raziskovalec v okviru Autism Research Centra, ki je ustanovljen na šoli za Klinično medicino na Oddelku za psihiatrijo (Razvojna psihiatrija) na Univerzi Cambridge v Veliki Britaniji. Študiral je na Univerzi v Cambridgeu in njegovo primarno področje je socialna psihologija, svoje delo pa je posvetil spektru avtističnih motenj. Na oddelku za Psihiatrijo na Univerzi v Cambridgeu je doktoriral z delom "The Empathising-Systemising model of Autism Spectrum Conditions". ("Model empatičnosti/ empatije-sistematizacije stanj avtističnega spektra" - SAS), razvil pa je tudi nov kognitivni model, na podlagi katerega je nastalo tudi njegovo najnovejše delo »The Role of Autism in Shaping Society«.
Motnje avtističnega spektra so vseživljenjska razvojna motnja, za katero je značilna triada primanjkljajev: primanjkljaji na področju socialne interakcije, komunikacije in težave na področju fleksibilnega mišljenja. Kreativnost in imaginacija sicer nista povezana s temi tremi temeljnimi primanjkljaji, ki so del diagnostičnih postopkov, sta pa vendarle prisotna v splošnejšem diagnostičnem opisu , kjer kažeta na specifične primanjkljaje na področju imaginacije/igranja vlog. Veliko teorij govori o primankljajih na področju imaginacije pri osebah z avtizmom (npr. Teorija uma, psihološke raziskave s področja kreativnega risanja in pripovedovanja zgodb). Po drugi strani pa številni posamezniki z avtizmom izkazujejo talente na področjih, ki zahtevajo veliko ustvarjalnosti in imaginacije (slikanje, pisanje poezije). Vse to nas vodi k spoznanju, da moramo ponovno ovrednotiti pomen kreativnosti in se vprašati, kako o njej razmišljamo in jo izražamo v vsakodnevnem življenju.
Dr. Mark Burgess je profesor na Univerzi v Oxfordu in je sodeloval v veliko različnih raziskavah, ki so preučevale kako ljudje dosegajo njihovo osebno svobodo, pogosto v težkih okoliščinah. Izvedel je veliko laboratorijskih eksperimentov in intervjujev s pisatelji, glasbeniki, mednarodnimi športniki in trenerji, učitelji, materami, poslovneži, protestniki in člani paravojaških skupin. Objavil je veliko člankov in poglavij v različnih strokovnih socialno-psiholoških revijah in knjigah.
Ustvarjalni ljudje naj bi bili spontani, neomejeni z rutinami in svobodni, da sledijo svoji poti brez znane destinacije. Na tem predavanju bomo diskutirali o tem, ali lahko v predstavo o ustvarjalnem posamezniku vključimo osebne sloge, ki so protiteza spontanosti in svobodnosti. Do katere mere se lahko tisti, ki so relativno rigidni, ljubitelji reda in utečenih navad, vključijo in pridobijo z ustvarjanjem? Na podlagi intervjujev s pisatelji, pesniki in glasbeniki, ter sodobnih psiholoških teorij smo videli, ali je lahko ustvarjanje predvideno in strukturirano tako, da optimizira osebnostno rast in dobro počutje vseh, ki se lotijo ustvarjalnih podvigov.
