Derek Paravicini in Adam Ockelford
Derek Paravicini (1979) je glasbeni genij iz Velike Britanije. Je slep in ima avtizem. Rojen je bil kot nedonošenček pri 25. tednih. Zaradi terapije s kisikom, ki mu je rešila življenje, je izgubil vid, prizadet pa je bil tudi njegov razvoj. Pokazale so se hude učne težave, ki so bile znak oz. posledica avtizma. Kmalu je pokazal veliko afiniteto do zvoka in nadarjenost za glasbo. Klavir je začel igrati že pri dveh letih. V tem času je njegov izreden potencial opazil Adam Ockelford, ki je bil takrat glasbeni učitelj v Šoli za slepe »Linden Lodge« v Londonu. Zanj so bile organizirane tedenske in potem dnevne učne ure kot ekstenzivni program individualnega usposabljanja, ki je trajalo več let. S pomočjo fizične demonstracije in imitacije je Derek z velikim trudom osvojil osnove tehnik, potrebnih za to, da je lahko napredoval. Pokazal je nagnjenost k jazzu, popu in lahki klasični glasbi, skupaj z improvizatorskim talentom, sposobnostjo igranja v kateremkoli ključu in instinktom za igranje pred občinstvom. Derekov prvi večji koncert je bil v Barbican Hallu v Londonu leta 1989, ko je bil star samo 9 let. Igral je tudi jazz z Royal Philharmonic Pops Orchestra. Sledili so številni televizijski nastopi v Veliki Britaniji, kot tudi v tujini. Ima absolutni posluh in lahko zaigra vsako skladbo, če jo sliši samo enkrat, ima pa tudi izjemno sposobnost improvizacije.
Adam Ockelford je učitelj glasbe, ki je prvi opazil Paravicinijev talent in mu ga pomagal razviti. 2007 je izdal njegovo biografijo - "In the Key of Genious". Danes je Paravicinijev zastopnik, od 2007 tudi profesor glasbe na Southlands kolidžu Roethamptonske univerze v Londonu. Je vsestranski glasbenik, skladatelj, izvajalec, učitelj in raziskovalec. Med študijem na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu je začel delati z otroki s posebnimi potrebami. Opazil je, da jih je veliko glasbeno talentiranih. Začelo ga je zanimati, kako vsi intuitivno doživljamo glasbo, ne da bi potrebovali za to formalno glasbeno izobrazbo. Na osnovi teh raziskav je 1993 doktoriral iz glasbe na Goldsmith's kolidžu v Londonu, kjer je razvil svojo "zigonsko" teorijo glasbenega razumevanja. Ta se je pokazala kot dragocen pripomoček v glasbeni teoriji in analizi, pri raziskavah glasbenega razvoja ter interakciji/sovplivanju med glasbeno terapijo in izobraževanjem. Adam je tajnik dobrodelnega Združenja za izobraževanje, glasbo in psihološko raziskovanje "SEMPRE" v Oxfordshiru , ki podpira glasbeno vzgojo otrok in mladih odraslih s kompleksnimi potrebami, in ustanovitelj dobrodelnega združenja AMBER, ki podpira slepe in slabovidne otroke pri glasbenih dejavnostih.
Michael Fitzgerald (1946) je profesor za otroško in mladostniško psihiatrijo na Trinity kolidžu v Dublinu. Bil je prvi profesor otroške psihiatrije na Irskem (od 1986) in sodeluje z Irskim združenjem za avtizem. Ima doktorat s področja avtizma, ki ga proučuje že od leta 1973. Prof. Fitzgerald je avtor ali soavtor 16. knjig in več kot 120. samostojnih publikacij. Delal je v bolnišnici sv. Patricka v Dublinu ter več nevroloških, psihiatričnih in otroških bolnišnicah v Londonu. Klinično je diagnosticiral več kot 1900 posameznikov z avtizmom in Aspergerjevim sindromom, sodeloval je pri irskem nacionalnem programu o avtizmu in družini ter pri več mednarodnih revijah o avtizmu. Je član Britanskega in Mednarodnega psihoanalitičnega združenja ter Britanskega inštituta za psihoanalizo. Od 2005 je prvi psihoanalitik z mednarodno priznano psihoterapevtsko prakso v Republiki Irski. Bil je tudi eden od soustavnoviteljev Evropske zveze za psihoterapijo v Bruslju (1992). 
Fitzgeraldovo predavanje se bo navezovalo na njegova dela o avtizmu in kreativnosti. V knjigi "Autism and creativity" (2004) raziskuje naravo umetniške in siceršnje izjemne ustvarjalnosti v povezavi z "drugačnostjo"oziroma "genialnostjo", natančneje povezavo med avtizmom pri posameznih osebnostih in njihovimi izjemnimi sposobnostmi. Simon Baron-Cohen je knjigo ocenil kot najboljšo knjigo o avtizmu doslej. Knjiga v uvodnih poglavjih obravnava konceptualna in diagnostična vprašanja ter psihologijo visokofunkcionalnega avtizma oz. Aspergerjevega sindroma, ki ju primerja, a vselej omenja skupaj. Nato se posveti obravnavi izbranih primerov izjemnih osebnosti, še zlasti psihobiografiji filozofa Ludwiga Wittgensteina in vplivu Wittgensteinove osebnosti na njegovo filozofijo. Osebnosti analizira v luči priznanih kriterijev visokofunkcionalnega avtizma oz. Aspergerjevega sindroma, in sicer z vidika socialnega vedenja, jezika, humorja, obsesivnih interesov in rutinskih vedenj, ki te osebnosti spremljajo. V knjigi so opisani še primeri politikov Keitha Josepha in Eamona de Valera, književnikov oz. umetnikov Williama Butlerja Yeatsa in Lewisa Carolla ter matematika Ramanujana.
Mark Ty-Wharton je britanski kreativni genij, skladatelj ter filozofski govorec in pisatelj z MAS. Mark je pri 46-ih letih na vrhuncu svojega ustvarjanja, v preteklosti pa je sodeloval s številnimi priznanimi glasbenimi ustvarjalci, kot so Adamski, Duran Duran, The Dandy Warhols in drugi.
