| Svetovni umetniki z avtizmom Derek Paravicini Derek Paravicini (1979) je glasbeni genij iz Velike Britanije. Je slep in ima avtizem. Rojen je bil kot nedonošenček pri 25. tednih. Zaradi terapije s kisikom, ki mu je rešila življenje, je izgubil vid, prizadet pa je bil tudi njegov razvoj. Pokazale so se hude učne težave, ki so bile znak oz. posledica avtizma. Kmalu je pokazal veliko afiniteto do zvoka in nadarjenost za glasbo. Klavir je začel igrati že pri dveh letih. Zanj so bile organizirane tedenske in potem dnevne učne ure kot ekstenzivni program individualnega usposabljanja, ki je trajalo več let. Derek je pokazal nagnjenost k jazzu, popu in lahki klasični glasbi, skupaj z improvizatorskim talentom, sposobnostjo igranja v kateremkoli ključu in instinktom za igranje pred občinstvom. Derekov prvi večji koncert je bil v Barbican Hallu v Londonu leta 1989, ko je bil star samo 9 let. Igral je tudi jazz z Royal Philharmonic Pops Orchestra. Sledili so številni televizijski nastopi v Veliki Britaniji, kot tudi v tujini. http://www.sonustech.com/paravicini/index.html Mark Ty-Wharton Mark Ty Warthon, britanski kreativni genij, skladatelj ter filozofski govorec in pisatelj z MAS. Mark je pri 46-ih letih na vrhuncu svojega ustvarjanja, v preteklosti pa je sodeloval s številnimi priznanimi glasbenimi ustvarjalci, kot so Adamski, Duran Duran, The Dandy Warhols in drugi. http://mark.ty-wharton.com/about-mark/
Gilles Tréhin Gilles Trehin (1972) je francoski umetnik, pisatelj in ustvarjalec imaginarnega mesta Urville z 12 milijoni prebivalcev, kakor nosi naslov tudi njegova knjiga, ki temelji na zapisih o fiktivni zgodovini, geografiji, kulturi in ekonomiji mesta Urville ter vsebuje preko 300 njegovih risb različnih predelov tega mesta. Tréhin živi v Cagnes-sur-Mer blizu Nice v jugovzhodni Franciji. Gilles ima avtizem in je izjemno talentiran v matematiki, glasbi, jezikih in umetnosti. Risati je začel s petimi leti, svojo vizijo mesta Urville pa ustvarja od svojega 15. leta. http://www.urville.com/ Henriett Seth F. Henriett Seth F. (1980) je uveljavljena madžarska pisateljica, pesnica in likovna umetnica. Že pri osmih letih je znala pesmi Attile Jozsefa, igrala flavto, kasneje še kontrabas in pogosto nastopala na koncertih. Vse osnovne šole so ji zavrnile vpis zaradi komunikacijskih problemov, končno je bila sprejeta v glasbeno-umetniški razred. Pri desetih letih je zmagala na natečaju za kratko zgodbo, 2000 in 2001 pa na XII. in XIII. mednarodnem literarnem tekmovanju, prvič v pesniški kategoriji, drugič pa kar v dveh (pesniška kategorija in roman). Njena prva knjiga "Zaprta vase zaradi avtizma” je izšla v madžarščini leta 2005, druga, kratka znanstvenofantastčna zgodba “Avtizem–drug svet” pa 2006. V srednji šoli je bila najboljša učenka vsa štiri leta (z IQ 140) in pri 18 letih (tudi za umetniško delo) dobila nagrado Geze Gardonyja. Študirala je na fakulteti za psihologijo in sociologijo, leta 2002 pa se je zaradi komunikacijskih in vedenjskih težav upokojila. Charles Burns Charles Burns je bil diagnosticiran šele v svojih štiridesetih letih. Po študiju na Fakulteti za umetnost je spoznal, da nikoli ne bo mogel delovati v konvencionalnem delovnem okolju. Od leta 1980 se je preživljal kot ulični umetnik, risal je portrete in silhuete. Postal je znan po svoji izjemni umetniški artikuliranosti in hitrosti izdelave. S pomočjo škarij in papirja se je lotil marsikaterih dekorativnih elementov za poroke, razstave in spominčke za turiste. Je eden izmed posameznikov, ki je svoje interese za kulturo in umetnost zmogel preoblikovati v obliko preživljanja. Danes je član skupine »The Roving artist«, znamenite ekipe, ki se ukvarja izključno s portretiranjem silhuet. Je eden iz jedra umetnikov z avtizmom in eden izmed ambasadorjev avtizma. Njegovi izdelki so izredno priljubljeni, zaradi česar se je udeležil tudi slovesnosti za 80' rojstni dan kraljice Elizabete II. www.roving-artist.com Stephen Wiltshire Stephen se je rodil staršem indijskega porekla v Londonu. Diagnozo so mu postavili, ko je bil star tri leta. Ni se pogovarjal, odzival na klice, živel je popolnoma v svojem svetu. Pri petih letih je začel risati različne objekte: najprej živali, nato londonske avtobuse, kasneje stavbe. Njegove skice so bile, vsaj kar se tiče perspektive, že takrat izredno natančne in realistične. Pri svojih osmih letih je postal obseden z avtomobili, ki se jim je natančno posvečal. Ko so učitelji opazili njegov talent, so ga začeli opogumljati, naj spregovori o svojih občutkih in jih deli s svetom okoli sebe. Njegova prva beseda je bila »papir«, svoj govor pa je dokončno izoblikoval, ko je bil star devet let. Svoj medijski preboj je doživel leta 1987, ko je sodeloval pri nastajanju oddaje »The Foolish Wise Ones« v produkciji angleškega BBC-ja. Od takrat naprej je bil predstavljen v številnih medijskih in strokovnih izdajah o povezavi med ustvarjalnostjo in avtizmom, med drugim ga je v svoji knjigi »An anthropologist On Mars« omenil tudi znameniti antropolog Oliver Sacks. V zadnjih nekaj letih se njegova natančnost opazovanja izraža v risanju velemest. Stephen jih preleti v helikopterju, nato pa poustvari s pomočjo svinčnika in papirja. Da ne bo pomote; podobnost med stvarno ptičjo perspektivo in skico, ki nastane po njegovem spominu, je srhljivo skladna. Leta 2006 je prejel priznanje s strani Kraljice Elizabete II, leto kasneje pa je odprl svojo galerijo v Londonu. www.stephenwiltshire.co.uk Carly Hatton Carly Hatton je rojena 2. septembra leta 1992. Pri štirih letih je dobila diagnozo visokofunkcionalni avtizem. V prostem času rada izdeluje majhne skulpture in pleza po drevesih. Njene slike so bile širši javnosti prvič predstavljene novembra 2001 na eni izmed dražb, kjer so prodali kar47 njenih izdelkov. Leto kasneje je prejela številna priznanja, med drugim je bila povabljena med 44 umetnikov z avtizmom, ki so sodelovali pri oblikovanju nove knjige »Artism – Art by those with autism«, ki jo je izdala založba Booksurge. Trenutno sodeluje s številnimi knjižnimi založbami, pri katerih občasno pripravi in oblikuje knjižno naslovnico oziroma notranje ilustracije. www.carlysart.com Rosagy Rosagy je, poleg tega, da je slikarka, tudi glasbenica, pisateljica in mati dveh otrok. Njena serija »Ne demonizirajte avtizma« (»Don't demonize Autism«), je bila pred nedavnim prenesena v Birmingham in zasebne galerije. Cene njenih slikarij dosegajo visoke številke, kot pevka pa se je angažirala tudi v kampanji »Autism Awareness« s svojim avtorskim komadom »Open Every Door«. Pesem je bila septembra 2007 predstavljena tudi britanskemu ministru Gordonu Brownu. Zavzema se za bolj celostno, kulturno heterogeno in socialno inkluzivno dojemanje avtizma. www.autismart.org Nadia Nadia je najverjetneje ena izmed najbolj znanih in strokovno obravnavanih otrok z avtizmom, ki je zaslovela po svojih izrednih risarskih sposobnostih. Pri štirih letih je risala konje, ki so zelo spominjale na poteze Leonarda Da Vinchija. Če opazujete njene slike, lahko opazite, da je bila Nadia zelo pozorna na detajle v anatomiji konja. Žal je kasneje ta njen dar popolnoma izginil. Eno izmed razlag, zakaj bi se to lahko zgodilo, ponuja avstralski nevrolog Michael Sneiders, ki trdi, da se posebni talenti lahko tudi skrivnostno izgubijo oziroma prekrijejo. Otrok se namreč nauči kompleksnejših konceptov, stranski produkt tega pa je seveda izguba pozornosti na detajle in majhne stvari, ki so bile pomembne takrat, ko težjih konceptov (recimo učenja jezika ali dojemanja širše perspektive) še nismo poznali. Kot študijo primera je Nadio in njene sposobnosti za risanje uporabil tudi Nicholas Humprey v svojem članku »Cave Art, Autism and the Evolution of the Human Mind«. V njem je avtor delal primerjavo jamskih slikarij in skic, ki jih je delala Nadia. Prav ta znanstveni članek je požel val zanimanja za avtizem in ustvarjalnost med strokovno javnostjo. http://www.humphrey.org.uk/papers/1998CaveArt.pdf Daniel Barnett Daniel Barnett ali »Danjo« je sicer star že 30 let, a je šele pred kratkim odkril svojo strast do umetnosti in osebnega izražanja. Njegov slog je tipično naiven. Sam pravi: »Moja umetnost je približno takšna, kot sam razumem življenje – predvsem dvodimenzionalno in preprosto«. Živi v severnem Manchesteru. Daniel uživa v obiskih galerij in poslušanju najrazličnejše glasbe. Pogosto obiskuje žive koncerte. www.autismart.org David Braunsberg David Braunsberg ima diplomo iz umetnosti in oblikovanja, obiskoval je različne tečaje poslikave svile in tiskanja. Nekatera njegova dela so se pojavila v dokumentarnem filmu »The Autizm Puzzle«, ki ga je izdelala hiša BBC. David je dobil diagnozo avtizem, ko je bil star štiri leta. Njegovi izdelki so polni organskih oblik, naravnih elementov in arhitekture. Kot pravi, je ena izmed najpomembnejših vidikov njegove umetnosti izbira barv. Daniel Muller Daniel Muller se je rodil v Torontu leta 1974, diagnozo avtizem pa je dobil, ko je bil star tri leta. Že kot otrok je dobival veliko nagrad, pri 16-ih pa je že razstavljal tudi v pomembnejših svetovnih galerijah. Njegova najljubša tehnika je vosek in olje na platnu, vsebinsko pa skuša izraziti svoje notranje občutke. Njegovi izdelki delujejo precej ekspresivno, abstraktno in modernistično. O njegovem posebnem talentu so poročali različni mediji, tudi Economist in The Sun. www.geocities.com/dansweb2000. Donna Williams Donna Williams je Avstralka, po izobrazbi učiteljica, javna govornica in pisateljica. Šele kasneje v svojem življenju je postala pozorna na svoje vedenjske poteze in ugotovila, da ima Aspergerjev sindrom. Je avtorica dveh mednarodnih »bestsellerjev« Nobody Nowhere in Somebody Somewhere, njena umetniška dela pa se prodajajo tudi v mednarodnem okolju. Sama pravi, da je »avtizem kot sadna solata, ki se spreminja od osebe do osebe. Za vsakega so značilne svojevrstne značilnosti. Pri meni je šlo za različne slepote – pomensko slepoto, kontekstualno slepoto, motnje metabolizma in podobno«. Njen stil slikanja zelo spominja na začetnika evropskega ekspresionizma, Norvežana Edvarda Muncha, ki je zaslovel s svojim izdelkom »Krik«. www.donnawilliams.net Betsy Jones Betsy Jones je kot slikarka izjemno zanimiva zaradi svojega dela »Izgubljeni del«, v središču katerega je puzzla, svetovni simbol avtizma, barve pa govorijo o ekscesih in temnih straneh vsakdanjega življenja z avtizmom. To njeno delo je postalo eno izmed bolj medijsko izpostavljenih, saj na eni strani izraža zavedanje o obstoju avstistične (sub)kulture, po drugi strani pa izkazuje talent, ki ga Betsy poseduje. Odraščala je v Pittsburgu, svojo kreativnost pa negovala od prvega dne, ko je lahko v roki držala pisalo. Večinoma jo zanimajo abstraktni geometrični pejsaži in azijska umetnost. Najbolj blizu so ji akrili in olje na platnu, vsebinsko pa rada dodaja kakšne presenetljive »obrate«, elemente, ki se tam »ne bi smeli pojaviti«. www.bjonesgallery.com Ping Lian Yeak Ping Lian je rojen v Maleziji, trenutno pa živi v Avstraliji. Okrog osmega leta je nenadoma postal obseden z umetnostjo. Nekega dne, ko je pojedel skodelico s sladoledom, je skodelico narisal na zelo zanimiv način in od takrat naprej neprestano riše in nadgrajuje svoje slikarske veščine. Njegov stil se je že večkrat spremenil: od začetnih otroških skic na začetku do sofisticiranih umetnin, ki jih riše danes. Pri tehniki ni posebej izbirčen; riše z vodenimi barvicami, akrili, oljnimi barvami in ogljem. Ping Lian Yeak je star 15 let in je že danes »zvezda«, o kateri obstajajo mnogi dokumenti, video posnetki in študije, ki želijo osvetliti njegov risarski talent iz različnih strokovnih in vsakdanjih perspektiv. www.pianlian.com Daniel Paul Tammet  Daniel Paul Tammet (1979) je rojen v Londonu. Pri 25. letih so mu v Raziskovalnem centru za avtizem na Univerzi v Cambridgeu diagnosticirali Aspergerjev sindrom. O njem je bil posnet dokumentarni film z naslovom "The Boy With The Incredible Brain" (Deček z neverjetnimi možgani), kjer se je pokazala njegova izjemna sposobnost računanja na pamet. Po končani srednji šoli se ni vpisal na univerzo, ampak je želel poiskati službo, ki bi mu omogočala ohranjati okolje, ki bi bilo "strukturirano, logično in tiho". S partnerji so vzpostavili spletno jezikovno učno stran “Optimnem”. V Tammetovem umu, kot pravi, ima vsako pozitivno celo število do 10.000 svojsko obliko, barvo, teksturo in otip. Intuitivno "vidi" rezultate kalkulacij kot sinesteske pokrajine in jih opisuje ne le v besedah, pač pa tudi v umetniških delih, kot npr. število pi naslikano z vodenimi barvami. | |